Zobi so sestavljeni iz več delov, ki skupaj tvorijo zunanjo strukturo ter jedro zoba, oziroma krono in korenino. Gre za sklenino, zobovino, cement in pulpo. Sklenina je najtrša snov v telesu, sestavljena pa je iz kalcija ter v zelo majhni količini iz organskih vlaken, zato je izjemno odporna na frakture, po drugi strani pa jo zelo zlahka najedajo kisline. Zobovina je po drugi strani mehkejša, glede na to da gre za mineralizirano vezivno tkivo, ki vsebuje več organskih snovi glede na sklenino, medtem ko je pulpa tkivo, ki ga tvorijo kapilare in živci ter odontoblasti, ki so zadolženi za proizvodnjo zobovine. Podoben zobovini je cement – mineralizirano tkivo, ki stabilizira zob znotraj alveol.
Vsak zob je po obliki različen, ker ima različno nalogo v procesu žvečenja in so posledično zobi tudi postavljeni znotraj čeljusti zato, da skupaj omogočajo optimalno grizenje, žvečenje in govorjenje.
Kljub temu ima vsakdo od nas rahlo morfološko drugačne zobe, razlike pa se pojavljajo tudi v njihovem položaju ter dovzetnosti za določene bolezni. Razvoj zob je toliko individualen, da se celo čas rasti prvih zob lahko občutno razlikuje od osebe do osebe, čeprav se običajno postavlja okoli osmega meseca življenja. Podobno se lahko čas, ko začnemo izgubljati mlečne zobe, občutno razlikuje, medtem ko je razvoj zob pri nekaterih osebah končan šele v odrasli dobi z rastjo modrostnih zob. Vendar nekatere osebe sploh nimajo modrostnih zob, kar pomeni, da le teh ne bodo nikoli razvili ali imeli težave z rastjo teh ostankov naše daljne evolucijske zgodovine.
Morfologija zob lahko povzroči velike težave, če ni prilagojena dimenzijam ustne votline, oziroma dimenzijam čeljustnih kosti. Zaradi tega se pri nekaterih osebah, ki imajo zelo velike zobe, ne pojavlja tesnost, medtem ko bo pri ostalih, čeprav imajo precej manjše zobe, potreben ortodontski poseg.
Osebne razlike se ne končajo tukaj, ker so le te opazne tudi pri dovzetnosti za določene bolezni, med njimi tudi za zobno boleznijo »po definiciji« – kariesu. Pri nekaterih osebah se namreč, čeprav ne posvečajo posebne pozornosti oralni higieni, karies zgolj izjemoma razvija. Poleg dejavnikov kot so leta in spol, čeprav tudi rasa ter geografsko območje bivanja, na odpornost proti kariesu vplivajo tudi drugi dejavniki kot je mineralizacija zoba in njegova oblika. Mineralizacija zob je proces, ki zobu prinaša potrebne minerale, traja pa vse do odrasle dobe, vendar z zelo individualnimi rezultati. Oblika zoba pa je ključna, ker je od nje odvisna širina medzobnega prostora, glede na to pa tudi količina ostankov hrane, ki ostanejo v ustih.
Navedene razlike so rezultat genetike in milenijev človeške evolucije ter gre predvsem za dejavnike, na katere ne moremo vplivati. Lahko pa spoznamo svoje zobe in s pomočjo zdravnika dentalne medicine omilimo pomanjkljivosti, ki smo jih podedovali. Zaradi tega je pomembno začeti z nego zob že od najzgodnejših let, da lahko zdravnik dentalne medicine sledi spremembam in na tak način ugotovi, katere je individualne lastnosti potrebno spremljati za pravilno prevencijo dentalnih težav v odraslih letih.
