Cirkon proti Titanu v zobnih implantatih: Boj za estetiko in funkcionalnost
Čeprav sta si po lastnostih zelo podobna, je pri izbiri implantatnega materiala vedno prisoten dvom.
Uspeh , ki zagotavlja trajne in estetsko ustrezne rešitve za nadomeščanje izgubljenih zob, temelji na materialih, ki se uporabljajo v tej veji materialov v implantologijistomatologije. Najprej govorimo o titanu, srebrno beli, sijoči, lahki, a izjemno močni kovini, ki jo odlikuje izjemna odpornost proti koroziji v številnih okoljih.
V zobni implantologiji se uporablja že približno 60 let po zaslugi švedskega ortopeda Per-Ingvarja Brånemarka, ki je pri raziskovanju krvnega obtoka v kosteh uporabil mikroskopske kamere, ki so bile na kosti pritrjene z majhnimi titanovimi cilindri, in ko je jih poskušal odstraniti, je ugotovil, da so se cilindri nepovratno združili s kostmi in da jih je nemogoče odstraniti, ne da bi poškodovali kost.
Titan – sinonim za zobne implantate
Sposobnost titana, da se integrira z človeško kostjo brez zavrnitve, je imenoval ozeointegracijo in videl potencial tega odkritja za dentalno implantologijo. Po temeljitih raziskavah in poskusih so leta 1965 pacientu vsadili prvi zobni implantat iz titana, ki ga je nosil vse do smrti leta 2006, kar velja za enega ključnih dokazov uspešnosti in dolgotrajnosti titana v dentalni implantologiji.
S časoma je titan postal sinonim za zobne implantate zaradi izjemne trdnosti, a tudi majhne mase materiala, odpornosti proti koroziji in predvsem biokompatibilnosti, ki omogoča, da telo sprejme implantat. Prav ta sposobnost integracije titana z okoliškimi kostmi velja za ključni razlog za dolgoročno uspešnost implantatov.
Cirkon – brez konkurence v smislu estetike
Poleg titana so zobni implantati izdelani tudi iz cirkona, to je cirkonijevega dioksida (ZrO2). Zaradi svojih lastnosti velja za najboljši alternativni material v dentalni implantologiji.
Cirkon je še posebej cenjen zaradi svoje sposobnosti posnemanja naravnega videza zob, in čeprav ni tako močan kot titan, je še vedno dovolj močan, da prenese sile žvečenja, zaradi česar je zanesljiv material za zobne implantate in krone. Podobno kot titan je tudi cirkon izjemno biokompatibilen, kar pomeni, da je tveganje zavrnitve ali alergijskih reakcij minimalno. Torej ima v primerjavi s titanom prednost le v estetskem smislu.
Viri in uporaba
Čeprav je titana v zemeljski skorji razmeroma veliko, je njegovo pridobivanje drago in tehnološko zahtevno, a je zaradi izjemnih lastnosti in široke uporabe ostal nenadomestljiv v številnih tehnološko naprednih industrijah.
Večinoma se pridobiva iz rudarskih mineralov, kot sta ilmenit (FeTiO3) in rutil (TiO2), s kompleksnimi postopki, v katerih se titanov tetraklorid (TiCl4) reducira s kovinskim litijem ali magnezijem.
Cirkon je srebrno bela kovina, ki spada v skupino prehodnih kovin v periodnem sistemu elementov. Pridobiva se predvsem iz minerala cirkona (ZrSiO4) s kompleksnimi postopki ekstrakcije in rafiniranja. Eden od ključnih korakov v proizvodnji cirkona je postopek redukcije, kjer se cirkonijev klorid (ZrCl4) reducira s kovinskim magnezijem ali drugimi postopki, da se proizvede čisti cirkon.
Poleg izdelave zobnih kron, mostov in implantatov se cirkon zaradi svoje sposobnosti absorbiranja nevtronov uporablja v jedrski industriji, za prevleke gorivnih palic v jedrskih reaktorjih, pa tudi v proizvodnji letal in kemične opreme (zaradi svoje odpornost na visoke temperature in korozijo).
